3.2. SPLOŠNI PRISTOPI

Izračun zneska finančne rezervacije po formuli ali s sklicevanjem na privzete zneske lahko regulatorji določijo z zakonom ali smernicami. Običajno se izvaja za preproste dejavnosti, pri katerih je odgovornost odvisna od majhnega števila dejavnikov, kot so površina dejavnosti, količina zadržanih odpadkov ali količina zadržanih onesnaževal.

Težave, povezane z izračunom nepredvidenih obveznosti, se lahko odpravijo tudi z določitvijo privzetih zneskov s primerjalno analizo z uporabo preprostih formul ali za nepredvidene obveznosti s sklicevanjem na zgodovino zahtevkov.

Izračun za posamezno lokacijo se običajno uporablja pri bolj zapletenih dejavnostih, kot so rudniki in odlagališča odpadkov. Običajno se opravi s sklicevanjem na specifikacije v zakonu ali smernicah. Izračun lahko opravi upravljavec ali strokovnjak tretje osebe, preveri pa ga lahko regulator ali strokovnjak tretje osebe.

Izračuni, specifični za posamezno lokacijo, so privlačni z vidika robustnosti, vendar lahko za upravljavce in regulatorje zahtevajo veliko virov.

Zagotavljanje smernic in predlog za dokumentiranje ocene tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja izboljša kakovost in pravočasnost izračunov ter poenostavi preverjanje s strani regulatorjev ali tretjih oseb. Predloge, ki jih je objavila irska EPA, so na voljo na naslednji povezavi http://www.epa.ie/pubs/advice/licensee/fp/.

Vredno je tudi omeniti, da se lahko finančna rezervacija v obliki vzajemnega sklada/skupine v celoti izogne potrebi po pripisovanju zneskov posameznim dejavnostim, saj se skrb nanaša na znesek obveznosti, ki izhaja iz zadevnega sektorja kot celote skozi čas.

Ne glede na uporabljeni pristop je treba zaradi velikega števila spremenljivk v času izvajati redno spremljanje, da se zagotovi točnost zneska. Glejte poglavje o spremljanju.