3.3.1. RAZPOLOŽLJIVI VIRI

V Španiji morajo upravljavci v skladu z zakonom o okoljski odgovornosti izvesti oceno tveganja, da bi opredelili scenarije tveganja dejavnosti, te scenarije ocenili na podlagi verjetnosti nastanka in indeksa okoljske škode ter nato izbrali scenarij, ki predstavlja 95 % tveganja.

Ministrstvo za ekološki prehod in demografski izziv   (Španija) je razvilo  tri orodja (ARM-IDM-MORA), ki upravljavcem pomagajo pripraviti ocene okoljskega tveganja in izračunati znesek obveznega finančnega jamstva.

Modelo de Oferta de Responsabilidad Ambiental (MORA), 2014 izračuna potencialne stroške sanacije okoljske škode. Model MORA je nadaljnje neobvezno orodje za izračun potencialnih stroškov sanacije okoljske škode. Zahteva informacije o kraju, kjer bi nastala škoda, povzročitelju škode (npr. gorivo, požar), obsegu prizadetih naravnih virov (npr. število vrst, količina tal ali vode) in reverzibilnosti škode. Model MORA vsebuje okoljske podatke za Španijo, izbere najboljšo metodo sanacije (ki jo je mogoče prilagoditi) in vsebuje stroške na enoto za metode sanacije. Upoštevani sprejemniki so voda (podtalnica, reke, morje), tla, vrste in habitati. Največji potencial ima kot ex-ante metodologija, čeprav se lahko uporablja kot pomoč pri vrednotenju ex-post.

Orodje za ocenjevanje okoljskih tveganj (ARM) pomaga upravljavcem pri pripravi ocen okoljskih tveganj.

Orodje Indeks okoljske škode (IDM) upravljavcu omogoča, da oceni resnost okoljske škode za vsak scenarij tveganja, opredeljen v oceni okoljskega tveganja. To omogoča primerjavo različnih scenarijev in izbiro referenčnega scenarija, ki služi kot podlaga za izračun zneska obveznega finančnega jamstva.

Množica sektorjev naj bi za svojo panogo razvila elektronske analize okoljskega tveganja, ki se povezujejo z aplikacijo MORA in samodejno pridobivajo ocenjene stroške obnove za scenarije tveganja, kar je zelo koristno za namene obvladovanja tveganja.

Daljše informacije v španščini so na voljo na naslednji povezavi: Modelo de Oferta de Responsabilidad Ambiental (MORA), 2014. 

Angleška različica orodij je na voljo na naslednji povezavi

https://servicio.mapama.gob.es/mora/login.action?request_locale=en.

Smernice v angleščini o orodjih so na voljo na naslednji povezavi Smernice za izvajanje zakona. Na voljo je tudi brošura 

Irska je pripravila tudi (Guidance on assessing and costing environmental liabilities’ za izračun stroškov potencialnih obveznosti, ki izhajajo iz incidentov (tj. nepredvidenih obveznosti).  Na voljo je na naslednji povezavi http://www.epa.ie/pubs/advice/licensee/fp/. Prvi korak je standardna ocena tveganja (na podlagi standardov Mednarodne organizacije za standardizacijo) za identifikacijo, analizo in oceno verjetnih tveganj za obdelavo. Smernice vsebujejo neizčrpne sezname tveganj, ki se običajno pojavljajo pod naslovi: skladiščenje goriva; skladiščenje in ravnanje z razsutimi snovmi (kemikalije, topila, mleko itd.); proizvodnja; ravnanje z odpadki; zmanjšanje onesnaženosti zraka; čiščenje odpadnih voda; odvajanje vode; odlaganje odpadkov; požar; vreme; promet in zapuščina. Tveganja so razvrščena po pomembnosti na podlagi zmnožka ocen verjetnosti in posledic. Nato se predlagajo ublažitve, določijo lastniki tveganj in časovni okviri izvedbe.

Drugi korak je opredelitev, količinska opredelitev in izračun stroškov verjetnega najslabšega možnega scenarija. To je potencialni dogodek, ki predstavlja največjo okoljsko odgovornost (tj. najvišja ocena posledic od zgoraj). Verjetni najslabši možni scenarij je podrobno opisan v naslednjih točkah:

• vrste izgubljenih materialov
• količina izgubljenih materialov
• vključene poti
• narava in obseg vpliva
• potrebni ukrepi za nadzor in sanacijo

Nizozemski model je bil razvit kot orodje za pristojne organe, odgovorne za izdajo dovoljenj za podjetja Seveso in podjetja kategorije 4 IED iz Priloge I (kemična industrija) na Nizozemskem, da bi pomagali določiti znesek finančnega jamstva, potrebnega za kritje stroškov sanacije okoljske škode.   Googlov prevod nizozemskega modela je v Prilogi II. 

Angleški prevod poglavja 4 (ki vsebuje metodo) je na voljo v Prilogi II poročila IMPEL 2017/22, posodobljenega leta 2018, ki je na voljo na https://www.impel.eu/projects/financial-provision-what-works-when/

Pristop temelji na predpostavki, da ima podjetje posodobljeno in veljavno dovoljenje ter da podjetje izpolnjuje svoje okoljske obveznosti.  Utemeljitev modela temelji na učinkih in ne na tveganjih, zaprtje podjetja (stečaj) kot posledica incidenta pa je vzeto kot izhodišče.  To je zato, ker ta vrsta zaprtja podjetja samodejno vključuje javne stroške, ki lahko sledijo rednemu prenehanju poslovanja.

Ob predpostavki, da podjetje ravna v skladu s svojim posodobljenim dovoljenjem, se v primeru zaprtja podjetja (stečaja) zaradi okoljskega incidenta pojavijo okoljski stroški za odstranitev zalog in odpadkov ter sanacijo onesnaženja tal, površinskih in podzemnih voda. Neokoljski stroški (npr. gospodarska škoda) niso del modela.

Podjetja, ki izdajajo dovoljenja, lahko model enostavno izpolnijo s podatki, ki jih morajo podjetja zagotoviti že ob vlogi za dovoljenje. Po izvedbi omejenega števila korakov je rezultat uporabe modela znesek finančnega jamstva, s katerim se lahko (v veliki meri) pokrijejo vsi neizterljivi okoljski stroški v primeru zaprtja podjetja.

Višino finančnega jamstva določajo trije elementi:

1. Stroški odstranjevanja in predelave odpadkov;
2. sanacija tal in podtalnice ter
3. čiščenje in sanacija površinskih voda.

Skupna višina finančnega jamstva se določi s seštevanjem izračunanih stroškov treh sestavin. 

Na spletni strani International Oil Spill Funds (mednarodni odškodninski sklad za onesnaženje z nafto) je na voljo veliko informacij o zahtevkih v okviru mednarodnih skladov za sanacijo razlitja nafte v pomorskem prometu. Raziskave so preučile korelacije z dejavniki, kot sta zlasti vrsta ogljikovodika in razlita količina. Prav tako so poskušali razviti formule in modele z uporabo teh dejavnikov in drugih dejavnikov, kot so geografska lokacija, vrsta obale, okoljske in socialno-ekonomske značilnosti ter strategija čiščenja. Čeprav jih je treba zaradi omejitev zbirk podatkov in zapletenosti v resničnem življenju obravnavati previdno, pa nakazujejo možne pristope k razvoju formul ali privzetih vrednosti.