Odgovorne so lahko tri glavne kategorije oseb: matične družbe, direktorji in vodilni delavci ter širša kategorija povezanih oseb.
Materinske družbe
Možni so primeri, ko je matična družba (tj. delničar podjetja) upravljavca lahko odgovorna za okoljske obveznosti. Pred obravnavo teh primerov je treba poudariti dve temeljni načeli korporacijskega prava, ki sta prisotni v mnogih, če ne v večini pravnih sistemov. Prvič, ob ustanovitvi se vsaka družba obravnava kot ločena pravna oseba od svojih delničarjev (npr. matične družbe). To pomeni, da delničarji v običajnih okoliščinah ne morejo odgovarjati za dolgove in obveznosti družbe. Drugič, delničarji (npr. matične družbe) so upravičeni do omejene odgovornosti, kar pomeni, da morajo v primeru insolventnosti družbe prispevati le morebitni neplačani znesek za delnice, ki jih imajo v družbi. V kolikšni meri se ti dve načeli spoštujeta v pravni pristojnosti, je odvisno od njene pravne tradicije. Nekatere pravne ureditve na primer ne bodo upoštevale načela ločene pravne osebnosti lažje kot druge.
Če je matična družba odgovorna, se njena odgovornost običajno pojavi v dveh okoliščinah. Prvič, če se na podlagi razlage zakonodaje ugotovi, da je matična družba odgovorna oseba. To se pogosto imenuje ‘neposredna’ odgovornost. Če se na primer šteje, da je odgovorna oseba oseba, ki ‘upravlja’ ali ‘nadzoruje’ zadevno dejavnost (npr. direktiva EU ELD), bo matična družba, za katero se ugotovi, da je ‘upravljala’ ali ‘nadzorovala’ dejavnost, odgovorna oseba. Sodna praksa Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike (United States proti Bestfoods, 524 U.S. 51 (1998)) navaja, da po ameriški zakonodaji obstajajo okoliščine, v katerih se lahko šteje, da matična družba ‘upravlja’ objekt svoje hčerinske družbe. Vendar so te okoliščine omejujoče in so jih poznejša sodišča razlagala ozko.
Drugo, matična družba je lahko odgovorna za dolgove in obveznosti svoje odvisne družbe. To se pogosto imenuje ‘posredna’ ali ‘izpeljana’ odgovornost. Opozoriti je treba, da se ta oblika odgovornosti precej razlikuje od prve kategorije, kjer je matična družba odgovorna za svoja lastna dejanja. Posredna (ali izvedena) odgovornost bi lahko nastala, če bi bila ‘korporacijska tančica’ odvisne družbe preluknjana ali dvignjena. V korporacijskem pravu je besedna zveza ‘korporacijska tančica’ metaforičen izraz za načelo, da je družba po ustanovitvi pravna oseba, ločena od svojih delničarjev, z lastnimi pravicami in obveznostmi. Ko je tančica podjetja preluknjana ali odstranjena, sodišča ne upoštevajo ločene pravne osebnosti odvisne družbe in njene dolgove naložijo matični družbi (ali njenim delničarjem na splošno). Obseg, v katerem je to mogoče, je spet odvisen od pravne tradicije posamezne jurisdikcije. Vendar pa nekatere jurisdikcije izrecno določajo takšno odgovornost, če hčerinska družba postane insolventna ali v stečaju. Tak primer je zakonodaja Grenelle 2, ki je bila leta 2010 sprejeta v Franciji. Zakonodaja vključuje določbe, ki lahko od matične družbe odvisne družbe, ki ji grozi likvidacija, zahtevajo, da delno ali v celoti plača stroške sanacije okoljske škode v določenih objektih, če je malomarnost matične družbe prispevala k izgubi sredstev odvisne družbe.
Direktorji in uradniki
Tako kot pri matičnih družbah so lahko tudi direktorji in funkcionarji v nekaterih jurisdikcijah neposredno ali posredno (ali izvedeno) odgovorni za sanacijo okoljske škode.
Mara najbolj znan primer je podjetje Northstar Aerospace (Canada) Inc, ki je od leta 1981 do 2010 upravljalo obrat za proizvodnjo helikopterjev in letalskih delov v Cambridgeu v Ontariu. Po stečaju podjetja’leta 2012 je ontarijsko ministrstvo za okolje 12 nekdanjim direktorjem in uradnikom podjetja Northstar odredilo izvedbo ukrepov za sanacijo trikloroetilenov in šestvalentnega kroma v podtalnici, ki se je iz obrata selila v stanovanjsko območje. Regulator je od podjetja Northstar predhodno zahteval, da izvede sanacijo. Primer je bil na koncu poravnan za 4,75 milijona ameriških dolarjev.
Na voljo je tudi sodna praksa Višjega sodišča Irske, ki se nanaša na oba neposredna (Ronan proti Clean Build Ltd. in Cork CC proti O’Regan) in posredni (ali izvedeni) (Wicklow CC proti Fenton inAgencija za varstvo okolja proti Neiphin Trading Ltd) odgovornosti direktorjev.
V okoliščinah, ko so bili direktorji malomarni ali so kršili svoje dolžnosti do družbe, lahko obstajajo tudi možnosti za osebni pregon direktorjev na podlagi določb insolvenčne zakonodaje ali zakonodaje o likvidaciji, kot so določbe v Združenem kraljestvu v oddelku 212 zakona o insolventnosti iz leta 1996.
Sorodne osebe
Vlada avstralskega Queenslanda je leta 2016 spremenila Zakon o varstvu okolja iz leta 1994 (Qld) in pooblastila Ministrstvo za okolje in varstvo kulturne dediščine, da odredi ‘povezanim osebam’ sanacijo okoljske škode, če upravljavec vstopi v formalni postopek zaradi insolventnosti (uprava, likvidacija ali stečaj) in tako ne more plačati sanacije okoljske škode, za katero je odgovoren.
‘Povezane osebe’ v okviru ‘verige odgovornosti’ sprememb so: holding (tj. matična družba) upravljavca; povezana družba, ki ima v lasti zemljišče, na katerem upravljavec izvaja ali je izvajal določene dejavnosti, kot je rudarjenje; ali druga oseba, ki izvaja ali je izvajala dejavnosti na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja, ki povzročajo ali bi lahko povzročile okoljsko škodo.