Briefing Document: Vključevanje načel krožnega gospodarstva v dovoljenja IED

Ta dokument vsebuje povzetek in analizo ključnih tem, idej in dejstev, predstavljenih v predloženih izvlečkih poročila o smernicah IMPEL o vključevanju načel krožnega gospodarstva v dovoljenja iz direktive o industrijskih emisijah (IED).

1. Pregled in cilji smernic:

Srednji namen teh smernic je pomagati okoljskim regulatorjem v Evropski uniji (EU) in pridruženih državah pri usklajevanju zahtev iz dovoljenj IED z načeli krožnega gospodarstva in učinkovitem merjenju uspešnosti. Dokument je namenjen širokemu občinstvu, vključno z regulatorji, pisci dovoljenj, inšpektorji v obratih in lokalnimi oblikovalci politike.

• Ključna izjava o namenu: Namen vodnika je "pomagati regulatorjem, da v 'nova krožna dovoljenja IED vključijo določbe o načrtih in poročilih za samokontrolo.'" Ta poročila morajo vsebovati informacije za spremljanje krožnosti z uporabo orodij, kot je indeks krožnosti. Dokument služi kot podlaga za odločanje, določanje pogojev in omogoča upravljavcem, da dosežejo cilje krožnosti.
• Celjna publika: Smernice so izrecno namenjene "regulatorjem, piscem dovoljenj, inšpekcijskim pregledom naprav. Oblikovalci lokalnih politik bodo imeli koristi od pregleda tega dokumenta, saj zagotavlja postopen pregled izvedbenih vprašanj, ki jih morajo upoštevati regulatorji in industrija."

2. Regulativno ozadje in gonilne sile:

Vključevanje načel krožnega gospodarstva v dovoljenja IED spodbuja obsežen sklop okoljskih strategij in zakonodaje EU. V smernicah je poudarjena medsebojna povezanost teh politik, pri čemer je poudarjeno, da je izboljšanje uporabe industrijskih materialov glavna prednostna naloga Evrope.

• Evropski zeleni dogovor: Ta krovna strategija, ki je bila odobrena leta 2020, si prizadeva, da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Izrecno "se zavzema za izvajanje krožnega gospodarstva, v katerem se viri uporabljajo učinkoviteje, odpadki pa se zmanjšujejo."
• Akcijski načrt za krožno gospodarstvo (CEAP): "temeljni del evropskega zelenega dogovora," glavni cilj CEAP' je "spremeniti način, kako gospodarstvo Evropske unije'ravna z viri, s spodbujanjem trajnosti in učinkovitosti." To vključuje zmanjšanje količine odpadkov ter spodbujanje recikliranja in ponovne uporabe v ključnih sektorjih.
• Akcijski načrt za odpravo onesnaževanja: ta načrt prispeva k širšemu cilju zmanjšanja vpliva na okolje in spodbujanja trajnosti.
• Nova industrijska strategija: Ta strategija podpira prehod na krožno gospodarstvo s spodbujanjem inovacij in konkurenčnosti na področju trajnostnih industrijskih praks.
• Skladna zakonodaja EU: Smernice se sklicujejo na več ključnih direktiv in uredb, ki zagotavljajo pravni okvir in dodatno spodbudo za vključevanje krožnega gospodarstva, vključno z okvirno direktivo o odpadkih (WFD), direktivo o odpadni električni in elektronski opremi (WEEE), direktivo o odpadni embalaži, direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD). CSRD, ki bo začela veljati 5. januarja 2023, je pomembna za razširitev zahtev glede trajnostnega poročanja za širši krog podjetij. Zakon o kritičnih surovinah (CRMA) je prav tako izpostavljen zaradi svoje vloge pri zagotavljanju dostopa do bistvenih materialov za čiste tehnologije.

3. Vključevanje načel krožnega gospodarstva v dovoljenja IED:

Smernice preučujejo tako obstoječe "kljuke" v sedanjem okviru IED za vključevanje načel krožnega gospodarstva kot tudi opredeljujejo področja, na katerih je potrebno nadaljnje vključevanje.

• Posredni ukrepi v IED: Revidirani IED se usklajuje s širšimi strategijami EU (Green Deal, CEAP, Zero Pollution). Priznava strateški pomen ekstraktivne industrije, zlasti kovin, za zeleni in digitalni prehod. Ključni neposredni ukrepi vključujejo zahtevo, da morajo upravljavci vzpostaviti in izvajati sisteme okoljskega ravnanja (EMS), ki se osredotočajo na izboljšanje okoljske uspešnosti, preprečevanje nastajanja odpadkov, optimizacijo uporabe virov in vode ter ravnanje z nevarnimi snovmi. Dovoljenja bi morala vključevati tudi zahteve za spremljanje porabe in ponovne uporabe virov.
• Neposredni ukrepi in kontekstualna integracija: smernice predlagajo vključitev vidikov krožnega gospodarstva v različne vidike postopka izdaje dovoljenj, vključno s pregledom vlog, pisanjem dovoljenj in vlogo EMS.
• Krožni načrt: Ključni predlagani element je vključitev "krožnega načrta kot dela vloge za IED." V tem načrtu mora biti opisan pristop upravljavca'h krožnemu gospodarstvu v različnih vidikih njegovih dejavnosti in proizvodov. Priloga I zagotavlja podrobno strukturo vsebine takega načrta, ki zajema dejavnosti, regulativno ozadje, EMS in posebne elemente krožnega gospodarstva, povezane s proizvodnim procesom, koncem življenjske dobe proizvoda, nastankom odpadkov in razgradnjo.
• Ključna vsebina krožnega načrta: Načrt mora vključevati "podroben opis dejavnosti, ki se izvajajo v obratu, vključno z diagrami poteka procesov," ter orisati snovne in energetske vnose in iznose. Prav tako mora podrobno opisati "vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem ... jasno prikazati, kako vzpostavljeni sistem ravnanja z okoljem upošteva krožnost." Posebni elementi, ki jih je treba obravnavati, vključujejo surovine (s poudarkom na sekundarnih surovinah in zmanjšanjem snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost), oblikovanje izdelkov (s poudarkom na trajnosti, popravljivosti in možnosti recikliranja), možnosti industrijske simbioze, strategije za izdelke ob koncu življenjske dobe (vključno s storitvami prevzema nazaj in zmanjšanjem odpadne embalaže), zmanjšanje količine odpadkov in ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo odpadkov ter načrte razgradnje, ki dajejo prednost ponovni uporabi in predelavi materialov in opreme.

4. Vloga sistema okoljskega ravnanja (EMS):

V smernicah je poudarjena ključna vloga sistema EMS pri doseganju ciljev krožnega gospodarstva v obratih IED. Medtem ko je standard ISO 14001 predstavljen kot standard, ki je skladen s tem, so v smernicah opisane posebne postavke, ki jih je treba upoštevati v okviru sistema EMS za obravnavo krožnega gospodarstva.

• Zahteve EMS: EMS mora vključevati "popis kemikalij nevarnih snovi, ki so prisotne v napravi ali se iz nje oddajajo, ter ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in optimizacijo uporabe virov in energije ter ponovne uporabe vode."
• Doseganje ciljev krožnega gospodarstva s pomočjo EMS: v smernicah so navedene posebne teme, ki jih mora upoštevati EMS, kot so omejevanje uporabe primarnih surovin, povečanje uporabe trajnostnih primarnih in sekundarnih materialov, krožno oblikovanje izdelkov, izvajanje načrtov za ravnanje z viri in odpadki ter popisovanje porabe virov.

5. Ocenjevanje uspešnosti krožnega gospodarstva: Krožni indeks:

Velik prispevek smernic je razvoj "indeksa krožnega gospodarstva" za naprave IED. Ta indeks zagotavlja metodologijo za količinsko opredelitev in oceno krožne uspešnosti posameznih naprav.

• Namen indeksa: Cilj indeksa je, da postane krožna uspešnost "pregledna in količinsko opredeljiva," omogoča skupne poti izboljšav in primerjalno analizo.
• Metodologija: Po zgledu standardov, kot je UNI/TS 11820, indeks za ocenjevanje krožnosti uporablja sistem ocenjevanja, običajno na lestvici od 0 do 100. Uporablja celostni pristop, ki upošteva celoten življenjski cikel izdelka. Metodologija vključuje opredelitev ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), zbiranje dokazov, normalizacijo podatkov, dodeljevanje uteži, izračun indeksa in razlago rezultatov.
• Kategorije ključnih kazalnikov uspešnosti: V smernicah je predlaganih sedem kategorij ključnih kazalnikov uspešnosti: Okoljsko upravljanje, poraba energije in virov, emisije, odpadki in stranski proizvodi, zasnova izdelkov, dobavna veriga in logistika ter politika in družbeni vpliv.
• Priloge indeksa CE: Za izdajatelje dovoljenj: Indeks se lahko uporablja za "ocenjevanje, ali so predlagani obrati ali spremembe procesov skladni z načeli CE," " opredelitev posebnih ciljev krožnega gospodarstva za vključitev kot pogojev v dovoljenje," in " zahtevo, da upravljavci spremljajo metrike CE in o njih poročajo." Prav tako lahko pomaga pri prilagajanju zahtev po sektorjih in podpiranju prehoda na krožno gospodarstvo s predpisovanjem postopnih izboljšav.
• za inšpektorje IED: Indeks olajša "spremljanje in preverjanje" pogojev v dovoljenju ter pomaga pri "ugotavljanju neskladnosti" z zagotavljanjem jasnih meril za odstopanja od zahtev krožnega gospodarstva.
• Prednosti uporabe indeksa CE: Te vključujejo zagotavljanje odločitev, ki temeljijo na podatkih, omogočajo spremljanje napredka v daljšem časovnem obdobju in so skladne s cilji IED za učinkovito rabo virov in zmanjšanje količine odpadkov.
• Omejitve: V smernicah je navedeno, da indeks krožnosti "ni primeren za neposredno primerjavo med različnimi vrstami obratov" zaradi razlik v procesih in zahtevah glede virov. Najbolj učinkovit je za primerjave znotraj iste kategorije obratov ali za spremljanje uspešnosti obrata skozi čas.

6. Izvajanje IED: Vloga inšpektorjev:

Okoljevarstveni inšpektorji so ključni pri izvajanju načel krožnega gospodarstva v okviru IED.

• Ključne odgovornosti: Inšpektorji so zadolženi za ocenjevanje surovin, vrednotenje načrtov preoblikovanja, preverjanje upoštevanja načel krožnega gospodarstva (vključno s preverjanjem načrtov oblikovanja glede možnosti recikliranja, prizadevanj za zmanjšanje količine odpadkov in pregledom povratnih zank) ter izkoriščanje podatkov iz sistema EMS.

7. Priporočila za oblikovalce politik, regulativne organe in industrijske deležnike:

Smernice ponujajo priporočila za različne deležnike za spodbujanje praks krožnega gospodarstva v okviru skladnosti IED.

• Pomembnost sodelovanja vlad in regulativnih organov: Vlade in regulativni organi imajo ključno vlogo pri spodbujanju praks krožnega gospodarstva s pomočjo politike, predpisov in sodelovanja.
• Strategije za sodelovanje: Bistveno je spodbujanje sodelovanja med industrijskimi operaterji, regulativnimi organi in drugimi deležniki (inštituti znanja, finančnimi organizacijami, sindikati, nevladnimi organizacijami). Primeri strategij vključujejo vzpostavitev platform z več deležniki, zagotavljanje spodbud za partnerstva in spodbujanje industrijske simbioze.
• Politična in regulativna priporočila: Posebna priporočila za politiko in regulativo vključujejo zahtevo po popisih uporabe virov v dovoljenjih, analizo trajnostnih poročil glede njihove osredotočenosti na krožnost ter vključevanje politik krožnega gospodarstva z zmanjševanjem emisij odpadkov. Spodbujevalni ukrepi vključujejo razpravo o razpoložljivosti in stroških virov s podjetji za spodbujanje krožnih praks, zlasti v zvezi s kritičnimi surovinami.

8. Študije primerov in najboljše prakse:

Smernice vključujejo več študij primerov, ki ponazarjajo uspešno izvajanje načel krožnega gospodarstva v industrijskem okolju. Ti primeri poudarjajo praktične aplikacije, kot so:

• Ponovna uporaba betona v proizvodnji jekla in cementa.
• Obsežen program recikliranja ostankov rezanja linoleja podjetja Forbo Flooring'in "storitev prevzema nazaj."
• Proces podjetja Soof2Road'za recikliranje strešnega bitumna v sekundarno surovino za strešno kritino in asfalt.
• Cargill Multiseed'z uporabo kakavovih lupin kot obnovljivega vira goriva in možnostjo uporabe preostalega pepela kot gnojila.
• Pristanišče Amsterdam's strateško dodelitvijo zemljišč in naložbami v skupno infrastrukturo za lažjo industrijsko simbiozo in povezovanje podjetij za izmenjavo virov in energije.

Zaključek:

Smernice IMPEL zagotavljajo celovit okvir in praktična orodja za vključevanje načel krožnega gospodarstva v izdajanje dovoljenj in izvrševanje direktive o industrijskih emisijah. Poudarja pomen celostnega pristopa, izkoriščanja obstoječih regulativnih okvirov, spodbujanja sodelovanja med deležniki ter uporabe orodij, kot sta krožni načrt in indeks krožnosti, za doseganje merljivega napredka v smeri bolj krožnega in trajnostnega industrijskega sektorja v Evropi. Vključitev študij primerov ponuja dragocen vpogled v uspešne strategije izvajanja.