Briefing Document: Pregled načrta inšpekcijskih pregledov odpadkov družbe IMPEL, ki temelji na tveganju

Glavne teme in pomembne ideje:

1. Strategičen in na tveganju temelječ pristop k inšpekcijskim pregledom odpadkov: Osrednja tema poročila je potreba po strateškem, načrtovanem in na tveganju temelječem pristopu k okoljskim inšpekcijskim pregledom v obratih za obdelavo odpadkov. To izhaja iz zahtev zakonodaje EU, zlasti Priporočila 331/2001/ES in Direktive 2008/98/ES (okvirna direktiva o odpadkih - WFD), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/851. V poročilu je navedeno, da "učinkovit in uspešen inšpekcijski sistem lahko izhaja izključno iz strateškega načrtovanja. V njem so opredeljeni referenčni okvir, prednostne naloge, cilji in razpoložljivi viri." V poročilu je opredeljen "načrt inšpekcijskih pregledov z minimalno vsebino", ki lahko inšpekcijskim organom služi kot načrt.
2. Skladnost z zakonodajo EU: Poročilo neposredno obravnava obveznosti iz okoljske zakonodaje EU.

• Priporočilo 331/2001/ES: To priporočilo določa minimalna merila za okoljske inšpekcijske preglede in poudarja potrebo po javno dostopnih inšpekcijskih načrtih in rednih pregledih. V poročilu je izrecno navedeno, da je načrt pripravljen "v skladu z zahtevami, opredeljenimi v priporočilu ..., ki določa minimalna merila za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah".
• Direktiva 2008/98/ES (WFD): člen 34 predpisuje "ustrezne redne inšpekcijske preglede s strani pristojnih organov" za obrate, ki izvajajo postopke obdelave odpadkov. V poročilu je poudarjeno, da njegov načrt "zavrača cilj zgoraj navedenega člena 34 WFD, prenesen na inšpekcijski organ."
• Direktiva 2018/851 (o spremembi okvirne direktive o odpadkih): V uvodni izjavi 17 je poudarjeno zagotavljanje skladnosti odpadkov, ki so prenehali biti odpadki (End-of-Waste - EoW), z zakonodajo Unije ter prednostno preverjanje tokov odpadkov, ki predstavljajo večje tveganje, inovativnih postopkov predelave in odpadkov, predelanih za uporabo v drugih državah članicah. Poročilo te prednostne naloge vključuje v svojo metodologijo ocenjevanja tveganja.

1. Vključevanje inšpekcijskih dejavnosti z načrtovanjem in preprečevanjem: Poročilo zagovarja nov pristop, ki temelji na "vključevanju načrtovanja inšpekcijskih dejavnosti, dejavnosti preprečevanja in na zavedanju, da lahko učinkovit in uspešen inšpekcijski sistem izhaja izključno iz strateškega načrtovanja." To pomeni prehod od reaktivnih odzivov k proaktivni strategiji, katere cilj je preprečevanje okoljskih kršitev.
2. Celotok načrtovanja okoljskih inšpekcijskih pregledov: V poročilu je opisan štiristopenjski cikel načrtovanja:

• Planiranje: priprava načrta inšpekcijskih pregledov, opredelitev ciljev in prednostnih nalog ter zbiranje informacij. Na tej stopnji je ocena tveganja ključnega pomena za določitev pogostosti pregledov.
• Izvajanje pregledov: izvajanje rutinskih in nerutinskih pregledov z uporabo vzpostavljenih orodij in postopkov.
• Pporočanje: Priprava poročil o rezultatih pregledov in njihovo shranjevanje v dostopni zbirki podatkov.
• Vrednotenje: Preverjanje doseganja ciljev s kazalniki in izvajanje potrebnih prilagoditev načrta.

1. Ocena tveganja kot orodje za določanje prednostnih nalog: Osrednji element načrta je sistematična ocena tveganja za okolje za določanje prednostnih nalog inšpekcijskih dejavnosti. V poročilu je navedeno: "Eno glavnih vprašanj načrtovanja inšpekcijskih pregledov je ocena tveganja."Glavni cilj ocene tveganja je "določiti pogostost obiskov inšpekcijskega organa na kraju samem v objektih za obdelavo odpadkov."To zagotavlja, da se omejena sredstva usmerijo v objekte z največjim potencialnim okoljskim tveganjem.
2. Kompleksna metoda ocenjevanja tveganja (IRAM): V poročilu je sprejeta in prilagojena metodologija IRAM, razvita v okviru mreže IMPEL, za ocenjevanje tveganja v obratih za predelavo odpadkov. IRAM opredeljuje tveganje kot funkcijo resnosti posledice (učinka) in verjetnosti.

• Merila vpliva: Ta merijo potencialni vpliv vira (obrata) na sprejemnik (okolje/zdravje ljudi). Primeri vključujejo vrsto objekta, dokaze o incidentih, količino vhodnih odpadkov (nevarnih in nenevarnih), čezmejno pošiljanje odpadkov, občutljivost okoliškega okolja, družbeno dojemanje in emisije v okolje. V poročilu je navedeno, da ta merila temeljijo na prednostnih nalogah, opredeljenih v uvodni izjavi 17 Direktive (EU) 2018/851.
• Merila uspešnosti (ali verjetnosti): Z njimi se meri verjetnost, da bo prišlo do vpliva, in upoštevajo dejavnike, kot so skladnost z zahtevami dovoljenja, prisotnost sistema okoljskega ravnanja (EMS) in odnos upravljavca.
• Načela metodologije: Pogostost inšpekcijskih pregledov je določena z najvišjo oceno, doseženo pri merilih vpliva, prilagojeno na podlagi uspešnosti upravljavca.

1. Odločanje pogostosti pregledov na podlagi tveganja: Rezultati ocene tveganja se uporabijo za razvrstitev objektov v različne razrede tveganja (visoko, srednje, nizko) in določitev pogostosti rednih pregledov. V poročilu je navedena predlagana opredelitev pogostosti, pri čemer so predlagani različni pristopi za vsak razred tveganja (npr. inšpekcijski pregledi na kraju samem na 1-3 leta za objekte z visokim tveganjem, na 4-5 let za objekte s srednjim tveganjem in predvsem nerutinski pregledi za objekte z nizkim tveganjem, ki se lahko opirajo na vprašalnike za samooceno).
2. Strategija za spodbujanje skladnosti: V poročilu je predlagana večplastna strategija, ki presega samo inšpekcijske preglede na kraju samem in vključuje:

• analiziranje vprašalnikov izvajalcev dejavnosti.
• Periodično analiziranje podatkov in poročil o samokontroli.
• preglede na kraju samem.
• tehnični sestanki z upravljavci.
• pošiljanje vprašalnikov za samoocenjevanje izvajalcem dejavnosti.

1. Ključna okoljska vprašanja (KEI): V poročilu je priznano, da vsa okoljska vprašanja v objektu za ravnanje z odpadki niso enako pomembna. Opredelitev ključnih okoljskih vprašanj lahko pomaga poenostaviti inšpekcijske preglede in izboljšati učinkovitost, saj se osredotoča na najpomembnejše vidike. Primeri omenjenih ključnih okoljskih vidikov vključujejo požarno tveganje zaradi skladiščenja nekaterih vrst odpadkov, vonjave in biološko onesnaženje iz organskih odpadkov, onesnaženje ozračja zaradi sežiganja ter onesnaženje tal/vode in izcedne vode z odlagališč.
2. Odgovornost upravljavcev: V poročilu je poudarjen pomen odgovornosti upravljavcev in predlagana nadgradnja dobrih praks samonadzora in poročanja. Od upravljavcev bi bilo treba zahtevati sodelovanje z rednim pošiljanjem vprašalnikov za samoocenjevanje in poročil o skladnosti, po možnosti prek spletnih aplikacij. Ti podatki se lahko uporabijo za posodobitev izračunov IRAM, ocenjevanje okoljske uspešnosti in usmerjanje inšpekcijskih prizadevanj. Poročilo predlaga tudi razvrščanje vedenja upravljavcev in upoštevanje oteževalnih okoliščin, kadar se odkrije neskladnost.
3. Cilji in naloge: V poročilu so določeni kratkoročni/srednjeročni notranji cilji inšpekcijskega organa (npr. zagotavljanje rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov, izvajanje vzorčenja, izboljšanje usposobljenosti inšpektorjev) ter splošni srednjeročni/dolgoročni cilji (npr. zmanjšanje količine odpadkov, poslanih v odstranjevanje, povečanje skladnosti, zmanjšanje števila nesreč). Ti cilji naj bi bili merljivi s kazalniki in ciljnimi vrednostmi.
4. Nadzor nad izvajanjem in pregled načrta: V poročilu je poudarjen pomen sistematičnega letnega spremljanja vhodnih, izhodnih in rezultatnih kazalnikov za oceno doseganja ciljev in opredelitev področij za izboljšanje. Načrt je treba pregledati vsako leto.
5. Upravljanje informacij: Zdi se, da je potreben zanesljiv sistem upravljanja informacij za shranjevanje podatkov o inšpekcijskih pregledih, lažje komuniciranje z drugimi organi in javnostjo ter spremljanje nadaljnjih ukrepov.
6. Potrebno usposabljanje: V poročilu je priznana potreba po stalnem usposabljanju okoljskih inšpektorjev, da se zagotovi homogenost ter razvoj znanja in spretnosti na področjih, kot so poročanje o kršitvah, izvrševanje, vzorčenje, kategorije odpadkov, prenehanje uporabe odpadkov in varnostni protokoli.

Ključna dejstva in podatki:

• Sporočilo zagotavlja okvir za načrt inšpekcijskih pregledov odpadkov, ki zajema določeno geografsko območje in časovno obdobje (npr. regija za xxxx let, od 1/1/20yy do 31/12/20zz).
• Načrt zajema "vse objekte za obdelavo odpadkov/specifične objekte" na ozemlju, pri čemer je potreben uradni seznam in kartiranje teh objektov (Priloga I).
• Človeške vire, ki so na voljo za inšpekcijske dejavnosti, je treba količinsko opredeliti (dnevi/meseci/% časa).
• V poročilu so navedeni različni instrumentalni viri, potrebni za inšpekcijske preglede, vključno z laboratoriji, aplikacijami IT, opremo za vzorčenje, brezpilotnimi letali, vozili in osebno zaščitno opremo.
• Metodologija IRAM uporablja točkovanje za merila vpliva in uspešnosti (od 0 do 5 za vpliv in od -1 do 1 za uspešnost). Primeri ocenjevalnih lestvic so navedeni v Prilogi III.
• V Prilogi II so podrobno opisani rezultati ocene tveganja, ki prikazujejo razdelitev objektov v kategorije z visokim, srednjim in nizkim tveganjem ter posledično pogostost pregledov (v mesecih). Skupno število objektov v vsaki kategoriji tveganja je treba količinsko opredeliti.
• Predlagane pogostosti inšpekcijskih pregledov se razlikujejo glede na razred tveganja (visoka: na 1-3 leta, srednja: na 4-5 let, nizka: samo nerutinsko, potencialno s samooceno na tri leta). Za objekte z nizkim tveganjem se predlaga letno samopreverjanje.
• V poročilu so predlagani letni cilji za različne vhodne, izhodne in rezultatne kazalnike, pri čemer je poudarjen trend upadanja neskladnosti, ukrepov, sprejetih zaradi neskladnosti, nesreč in izpostavljenosti, ter trend naraščanja za obrate, ki so v celoti skladni z BAT in odstotki predelave odpadkov.

Zaključimo lahko, da to poročilo IMPEL zagotavlja celovit okvir za razvoj načrta inšpekcijskih pregledov na podlagi tveganja za obrate za obdelavo odpadkov v Evropi. Poudarja pravno podlago za inšpekcijske preglede, pomen strateškega načrtovanja in ocene tveganja z uporabo metodologije IRAM ter potrebo po jasnih namenih, ciljih, spremljanju uspešnosti in stalnem izboljševanju. Cilj poročila je povečati uspešnost in učinkovitost okoljskega izvrševanja v sektorju odpadkov ter spodbujati skladnost z okoljsko zakonodajo EU.